Moje ime je Ivan Jurgec, rojen leta 1971, trenutno samski, po horoskopu rak, po poklicu policist, oče treh hčerk, od 2015 pa že tudi mlad dedek. Uživam v naravi, zelo rad imam živali, zelo uživam v družbi svojega psa (Chuck) in treh muck (Lia, Ariel in Daisy). Rodil sem se v prestolnici štajerske – Mariboru, živim pod »Štajerskim triglavom« Bočem. Izhajam iz številne slovenske družine, saj imam še 8 bratov in 4 sestre, tako da je moja družina skupaj s staršema štela 15 članov in sem izredno ponosen na svojo družino. Sem pa tudi avtor dveh knjig in sicer Osebna zgodba policista (2016) in STRES, Odjebi! (2017).
Povzetek prispevka : Umiri svoje življenje
Jecljanje je tako ali drugače prisotno v mojem življenju.
Najprej sem ga spoznal v življenju moje družine, pri svojem bratu Branislavu, ki je pogumno zapisal v tej knjigi svojo zgodbo o jecljanju, ki je resnično tema o kateri se ne pogovarjamo veliko.
Veliko ljudi, ki so jecljali in ki jecljajo sem srečal v mojem osebnem življenju, kakor tudi pri mojem delu policista. Najbolj osebno izkušnjo z jecljanjem pa sem spoznal že kar nekaj let nazaj, ko je pričela jecljati moje najmlajša hčerka Maša.
Poleg že tako precej burnega družinskega življenja v tistem obdobju po razpadu družine, se je začela zame precej odgovorna naloga. Z hčerko smo opravili precej različnih obiskov in pregledov pri zdravnikih, psihologih in seveda je v nadaljevanju sledila večletna logopedska obravnava v Centru za sluh in govor v Mariboru ter vsakodnevno delo z hčerko.
Danes po vseh teh letih je hčerkin govor »normalen«, če se lahko tako izrazim, najbolj pa je pomembno to, da hčerke ne moti pri komuniciranju z drugimi ter da je sama zadovoljna z njim.
Ko se sedaj spominjam vseh tistih dni, lahko rečem, da je bilo to precej naporno obdobje v mojem življenju, tako zame, za našo družino, kot tudi za hčerko Mašo, ki je vse stvari doživljala na lastni koži.
V vsem tem času, v odnosu z hčerko, bratom Branislavom in mnogimi drugimi, ki jecljajo in s katerimi sem se pogovarjal, sem ugotovil naslednje dejstvo: človeku, ki jeclja se bistveno popravi govor, ko je le ta umirjen in sproščen. V kolikor pa je jecljajoča oseba napeta, živčna, pod stresom, takrat je govor te osebe nerazločen in zatikajoč.
Zato bom z vami v knjigi Jecljanje – Tabu Tema delil tri priporočila, s pomočjo katerih lahko obvladate stres v vašem življenju in zaživite umirjeno življenje.
